sreda, 07. november 2007

Želijo nas peljati žejne čez vodo


Leta 2006 je bila podpisana kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in izplačilu regresa. V njej je bilo zapisano, da se bodo, če bo inflacija v letu 2006 presegla dva odstotka, plače dvignile za prav toliko, če bo presegla 2,3 odstotka, se za razliko med 2,3 in doseženo rastjo inflacije povišale izhodiščne oz. najnižje osnovne plače. »Takrat je bila inflacija od dva do 2,5 odstotka; ker je bilo obdobje december 05 - december 06, je bila inflacija 2,8 in ker smo dali 0,3 odpustka, bi šle plače z avgustom 2007 gor za 2,5 odstotka. Vendar se to v večini podjetij ni zgodilo, ker je bilo v pogodbah zapisano, da se povečajo najnižje osnovne plače oz. izhodiščne plače,« pojasnjuje Ladi Rožič, strokovnjak za ekonomske zadeve pri ZSSS. V nekaterih podjetjih imajo plače višje, kot so izhodiščne in plač enostavno niso povišali, AMPAK SO ENOSTAVNO ZMANJŠANO DELOVNO USPEŠNOST PRETOPILI V POVIŠANJE.

Letos pa je inflacija znorela, cene so začele nebrzdano rasti. Napoved letošnje inflacije (UMAR) je 5,1 odstotka - lani v takšnem času so bile številke obrnjene - 1,5 odstotka. Sindikalne zahteve so torej, da bi razliko, za katero so se že dogovorili, in inflacijo vnesli v rast plač - torej da bi se plače za letošnje leto povečale za 3,5 odstotka. Vendar osnovne plače, KAR BI SE POZNALO PRI IZPLAČILIH DELAVCEM.

Gospodarska rast je letos v Sloveniji 5,9-odstotna, v prvih štirih mesecih je znašala celo 7,2 odstotka. To je visoko nad evropskim povprečjem, ki je 2,8 odstotka, v Sloveniji pa je letošnja dosedanja znesla 2,5 odstotka. In čeprav so delavci soustvarili ta gospodarski čudež v Sloveniji, se sindikati z delodajalci do sedaj niso mogli dogovoriti za ustrezno povišanje plač.

Delodajalci pravijo, da so letos plače realno zrasle za 2,8 odstotka, hkrati pa pozabijo omeniti, da se je letos povečalo število zaposlenih po individualnih pogodbah, avgusta jih je bilo že 24.940 (zaposlenih po kolektivnih pogodbah je 627.455). Zgovoren je tudi podatek, da so se julija izplačane plače za zaposlene po kolektivnih pogodbah povečale povprečno za dva evra, avgusta pa za osem evrov, po individualnih pogodbah pa avgusta povprečno za 94 evrov. Delavci so torej ob 2,8-odstotni rasti plač dobili drobiž, gospodje pa blizu sto evrov.

Sindikalne zahteve po enoodstotni rasti plač so v bistvu še vedno drobiž. Povprečno izplačana plača v avgustu za zaposlene po kolektivnih pogodbah je bila 1104 evre, pomeni, da sindikalna zahteva pomeni 11 evrov bruto oz. 7,5 evra neto dviga osnovnih plač.


Minimalna plača pada

Minimalna plača predstavlja prag revščine oz. minimalni prag za preživetje v vsaki državi. S sedanjo vsoto 538,53 evra izkazujemo v Sloveniji izredno nizek standard.

Ob tem je zgovoren tudi podatek, da se povečuje tudi število zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo; po podatkih Ajpesa je takih že 19.202. »Pri nas minimalna plača nesramno pada, kljub temu da je v zakonu zapisano, da minimalna plača raste v skladu z rastjo inflacije. Rasti bi morala tudi za določen del produktivnosti na ravni države. Tako je v čisto vseh državah, kjer poznajo minimalno plačo,« pojasnjuje Rožič. Po napovedih Umarja se je bruto minimalna plača glede na povprečno bruto plačo v zasebnem sektorju znižala - v letu 2008 na 42,2 odstotka, kar je manj kot leta 1995, ko je bila uvedena minimalna plača.

Delavcem, ki imajo osnovne plače nižje od minimalne, mora delodajalec izplačati razliko do minimalne plače. »Sindikati smo si izborili, da se nadure plačajo na osnovi minimalne plače, ne pa na osnovno plačo. Je pa težava v tem, da gredo vsi dodatki na osnovno, in ta je prenizka,« pravi Rožič.

(Mojca Matoz, Delavska enotnost, 8.11. 2007)


-----

Članek je originalno objavljen v posebni številki Delavske enotnosti za novemberske demonstracije.

Če želite prejeti omenjeno številko Delavske enotnosti, se obrnite na naš kontaktni naslov: avtonomniblok@gmail.com

Ni komentarjev: